2020. Leto, o katerem bomo govorili svojim vnukom. In kaj bomo o njem povedali? Da je bilo to leto strahu pred nevidnim sovražnikom? Da je bilo to leto, ki smo ga preživeli zaprti v svojih državah, občinah in stanovanjih? Da je bilo to leto, ki je iz ljudi izvabilo najboljše – ampak tudi najslabše?

Če bom kdaj imela vnuke, jim bom rajši povedala o tem, da je bilo to leto, ki me je naučilo še več kot leta pred njim. Ko leto za letom delaš načrte in si urejaš življenje, da bo takšno, kot si si od nekdaj želel/-a, in ko se vsako leto še za en korak približaš temu, se ne zavedaš, da bo kot strela z jasnega udaril čas, ki bo celemu svetu pokvaril načrte. In ko udari, nepričakovano, imaš lahko težavo.

*

Leto zvezanih rok in pokvarjenih načrtov

Lahko se jeziš na razmere, lahko renčiš, ker je to prišlo ravno zdaj, ko si že tako blizu, ko je skoraj vse na mestu in ko si končno lahko privoščiš, da greš tja in tja in tja, pa te je prekleti virus privezal na dom. Lahko si rečeš, da »te en virus pa že ne bo privezal nikamor«, in počneš, načrtuješ, organiziraš stvari, kot si to počel/-a vsa leta poprej. Pa se ti izjalovijo in si spet jezna/jezen. Frustriran/-a. Lahko se počutiš, kot da imaš zvezane roke, si nezadovoljna/nezadovoljen, razdražljiv/-a, se smiliš sam/-a sebi in renčiš na vsakogar, ki pride mimo, lahko se prepiraš in pretepaš, lahko stresaš jezo na vse, ki niso nič krivi.

Verjemite, bom rekla vnukom, da sem čisto vse od tega počela v letu 2020. Jezila sem se, se prepirala, obupovala, se smilila sama sebi vsakič, ko so mi (že spet) propadli načrti zaradi te preklete nevidne korone. Stiskala sem pesti in cepetala z nogami in škrtala z zobmi, ko se je od mene oddaljevalo vse, s čimer sem se prej tako močno opredeljevala. Potovanja, ples, druženje s prijatelji, svoboda, moje lastno stanovanje.

Naenkrat so izginile vse stvari, ki so bile prej tako pomemben del mene, da se mi je zdelo, da brez njih sploh ne morem obstajati. In vendar sem še vedno obstajala. Obstajala sem jaz, samo jaz. Jaz brez vseh distrakcij. Jaz in vprašanje: Ali sem si še vedno všeč, če ne potujem, ne plešem, ne tekam nenehno sem in tja, ampak samo sem, samo obstajam?

*

Leto bitja, ki se je skrivalo v ozadju

Kajti za vsem tem tekanjem se skriva moje bistvo – bitje, ki ne potrebuje nenehnega preusmerjanja pozornosti in potrditev, da je v redu. Bitje, ki samo je. Mi je všeč to bitje?

Mislim, da se je takrat, ko sem si odgovorila na to vprašanje, vse spremenilo. Nehala sem cepetati, nehala sem škrtati z zobmi, nehala sem stiskati pesti. Sprostila sem se. Začutila hvaležnost za čas, ki ga imam sama s seboj. Postala sem mehka, prožna, gibka, kot voda.

In to je bila moja lekcija leta 2020, bom povedala vnukom. Postati kot voda (klikni tu in poglej video, v katerem Bruce Lee razlaga o filozofiji vode).

*

Leto, ko sem se učila od vode

Voda je lahko deroča reka ali mirno jezero, lahko je glasna ali tiha, lahko teče počasi ali hitro, hkrati je močna in hkrati nežna, vedno pa je vztrajna. Ko naleti na oviro, bo našla način, da pride mimo nje. Ne bo se ji mudilo, ne bo se jezila, ker je ne more obiti čez noč.

Počasi, vztrajno bo obdelovala skalo in se sčasoma, z meseci, z leti prebila skoznjo, ne glede na to, kako velika ali trdna je bila na začetku.
Voda se prilagodi. Razširi se, ko lahko, in se zoži na velikost čisto majčkene razpoke, ko je to potrebno. Sprejme, kar je, in vztraja. Gre naprej. Če ne gre hitro, gre pa počasi. Važno je, da se premika. Da grize, da ne obupa. Voda je letos moja učiteljica.

To bom povedala vnukom in oni bodo od dolgčasa že zdavnaj zaspali, jaz pa se bom nasmehnila ob spoznanju, kaj vse jih še čaka in kako bo tudi njih, kot je nekoč mene, prav vsaka izkušnja izklesala v čisto unikatna umetniška dela.

*

Želim ti, da si kot voda ustvariš najboljše možne praznike, kar ti jih dopuščajo razmere, v novo leto pa zakorakaš z optimizmom in trdnim prepričanjem, da bo boljše kot staro.

*

Želiš biti na tekočem? Klikni tukaj in se prijavi na moje e-novice »

Če ti je napisano všeč, ne pozabi deliti z vsemi, ki bi jih lahko zanimalo. Hvala 🙏