Ne morem ti povedati, kako neskončno veliko mi pomeni, če te lahko pogledam v oči, ti (pro)dam knjigo, ki je del mojega srca, del mene, in ti iz dna duše rečem: Želim si, da bi ti bila všeč. Želim si, da bi zate nekaj spremenila. Želim si, da bi uživala v vsaki sekundi, ki jo prebiješ z njo. Stvar je v tem, da to, kar počnem, počnem s srcem. Skoraj prepričana sem, da si to že opazila in je razlaga pravzaprav nepotrebna. Ampak v vsaki drobni črki je del mene, a veš? V knjigah se ti dam celo in to mislim, da bi moral početi čisto vsak. Celega sebe bi moral zapakirati v popravilo avtomobila, v svoj izdelek, v hamburger (ok, to zadnje se res napačno sliši, ampak saj razumeš!) ali v kar koli, s čimer se pač ukvarja. Tu smo zato, da se izrazimo. Res verjamem v to. Tu smo zato, da sebe delimo s svetom. Nekateri samo s tremi ali štirimi ljudmi v lastni družini, drugi z nekaj deset ljudmi v podjetju, spet tretji pa s celim svetom. Ampak izraziti se MORAMO, ker to je naše darilo svetu – in hkrati samim sebi. To je tisto bistvo, smisel, če hočeš. In če v svojem poslu, pa naj bo kakršen koli že, lahko si kuharica ali čistilka ali direktorica ali pa glasbenica, res izraziš sebe, potem bo tudi tvoja prodaja čisto, iskreno, nesebično dejanje ljubezni. Nekaj, za kar ti osebno misliš, da je krasno, boš v nekem dejanju izmenjave prenesla k nekomu drugemu, nekomu, za kogar verjameš, da mu bo tvoje delo polepšalo življenje. Zakaj bi sicer to počela, če misliš, da ti bo zgolj prineslo denar? Čisto možno, da sem malo čudaška in posebna, ampak meni to res ni prav nič logično. In zato, draga moja, ker mi res veliko pomeniš in vem, da to tudi čutiš, ker čutiš, kaj je iskreno, in neiskrene prodajalce tako kot jaz zelo hitro izločiš iz izbora, ti res želim dati največ, kot lahko. S Sivo damo se bom stvari lotila popolnoma drugače, kot sem to počela s Hotelom Lavando. Za 100 %, ne, za 200 % drugače. V prvi vrsti zato, ker bom Sivo damo prodajala čisto sama. Brez posrednikov. Med teboj in menoj ne bo nobene založbe, nobene knjigarne, nobene prepreke. Tu sem jaz, človek, ženska iz mesa in krvi, ki je svoje srce dala v zgodbo, v roman, in takoj nasproti mene si ti, ki si ga želiš prebrati, začutiti, ga imeti. Iz mojih rok v tvoje roke. Iz mojega srca v tvoje srce. Veš, zelo sem hvaležna za založbo, v kateri sem delala in se neznansko veliko naučila, hvaležna sem za priložnost, ki so mi jo dali, in zaupanje, ki so mi ga izkazali, ko so izdali moj prvenec. Super je bilo in ne bi želela, da bi vse skupaj potekalo kakor koli drugače. Naučila sem se … huh! … ogromno. Med drugim tudi tega, kako stvari delujejo pri nas. Tega, da ima knjiga v knjigarni sicer priložnost, vendar se moraš kar hudičevo potruditi, da jo res izkoristiš. Nihče te ne bo izpostavljal, če se sam ne boš. In če se ne boš … se kar pripravi, da se bodo knjige hitro vrnile nazaj k tebi. Ker nimajo prostora. Nekateri žal tudi volje ne 😉 Tisto, kar pa se proda – no, pri tem moraš pristati na 40 % popust. Dobi ga knjigarna (govorim o verigi knjigarn, ki jo vsi dobro poznamo, ne o manjših knjigarnarjih, ki se prav tako komaj prebijajo!), ker ti je velikodušno odstopila prostor na polici. 40 %. Za to, da se na knjigi, v kateri je tvoje SRCE, nabira prah in da nad njo »obupajo« po treh mesecih, ker nimajo prostora zanjo. Okej, res je, kriva sem, priznam. Lahko bi se veliiiiko bolj potrudila s promocijo, kar se – roko na srce – pri Lavandi res nisem. Nisem čisto natančno vedela, kaj bi lahko delala z njo, kaj bi lahko naredila, da se bo prodala. Pa se je vseeno! In to ZARADI TEBE. Res samo in zgolj zaradi tebe. Jaz sem bila lena. Ti pa si jo prebrala in zanjo povedala prijateljici in mami in fantovi mami. In one so povedale dalje. Objavila si komentar na mojem Facebook zidu, zame povedala knjižničarki. Knjižničarka je postala pozorna, prebrala je Lavando in všeč ji je bila. Začela jo je priporočati. Lavanda, ljuba moja bralka, se je prodajala in brala in šla od ust do ust, iz rok v roke, od srca do srca, SAMO IN ZGOLJ ZARADI TEBE. Zdaj pa mi povej, kje je tu logika. Ti si naredila vse, da se je moja knjiga dejansko PRODAJALA, medtem ko ji je knjigarna zgolj ponudila polico (eno takšno v ozadju, seveda) – in nazadnje si ti za knjigo plačala 15 evrov, od katerih jih je šest! dobila knjigarna. Zakaj že? Koliko truda je knjigarna vložila v to prodajo? Lahko me stane, kar koli hoče (in zavedam se tveganja, da me bo morda dejansko stalo veliko), ampak jaz knjigarni ne dam več teh šestih evrov. Res ne. Niti slučajno, niti pod razno. Rajši jih vložim v marketing, večino, veliko večino pa poklonim tebi. Ker si ta denar milijonkrat bolj zaslužiš. In veš, ko to pišem, imam kurjo polt in solzice se mi hočejo nabrati na očeh, ker čutim, tako globoko čutim, da je to toliko bolj pravično in toliko bolj pošteno. Do tebe, do mene, do vseh. To bom storila zate, ker te želim počastiti in se ti zahvaliti za vso tvojo čudovito podporo. Ker bi bila jaz brez tebe nič in nihče, ker sem ti hvaležna, da podpiraš mojo pristnost in mojo strast. In ker računam nate, da boš, če bom kdaj zašla s poti in ne bom več zvesta sebi, prva, ki me bo opozorila na to. To bom storila tudi zase, ker ne maram tega sistema, pravzaprav sem celo zelo zelo jezna nanj, in ker se, ko ga podpiram, počutim kot izdajalka svoje lastne resnice. Razumem Darwinovo tezo, da močnejši preživi in šibkejši potone, do neke mere jo tudi sprejemam, vendar se mi zdi popolnoma nepošteno in odvratno, da kot nekdo, ki je »velik«, ne pustiš niti osnovnega sobivanja »malim«, ki se že tako komaj prebijajo na trgu. Kaj ne bi, če bi bil zares Velik, ravno ti moral malim omogočati prostor, namesto da jih počasi, ampak vztrajno ješ in uničuješ? Srce se mi para, ko gledam, kako se večina »malih« samo uklanja sistemu, kakršen je, se tu in tam pritoži, nazadnje pa vendarle grize dalje – čeprav komaj komaj. Zato bom to storila tudi zanje, ker jim želim pokazati, da morda, samo morda ni vse izgubljeno. Da morda ni treba po cankarjansko reči: Tako pač je, in trpeti dalje. Da morda lahko narediš nekaj drugače. No, jaz sem zagotovo ena izmed teh »malih«. Mala sem po bančnem računu. Mala po velikosti premoženja. Mala po velikosti podjetja. Mala po številu izdanih knjig. Mala sem po starosti, verjetno tudi po izkušnjah. Celo fizično gledano nisem prav velika. Mala mala mala drobčkena pikica sem – navzven. Ampak, če me poznaš ali pa me vsaj približno spremljaš, ti zelo dobro veš, da sem vse prej kot mala. Po srcu in po duhu sem naravnost gromozanska, prav tako, kot sumim, da si tudi ti. In – ne bova se več pustili, a je prav? Zato Sive dame, vsaj mehko vezane, ne bo v knjigarnah. Siva dama bo moja in tvoja. Lahko jo boš dobila pri meni, na moji spletni strani, na dogodkih, kjer bom prisotna, in čisto nikjer drugje. Morda boš kje naletela na trdo vezano, ki bo dražja, ampak mehka bo do nadaljnjega izključno in samo NAJINA. Na voljo bo po 9,90 evra in v njej bo delček mojega srca, ZATE. Rada te imam. Hvala, ker si. Več o Sivi dami in o tem, kako priti do nje, najdeš tukaj >>

*

Želiš biti na tekočem? Klikni tukaj in se prijavi na moje e-novice »

Če ti je napisano všeč, ne pozabi deliti z vsemi, ki bi jih lahko zanimalo. Hvala 🙏