Tik pred zaključkom leta 2024 sem naredila knjižni pregled leta in med knjigami, ki sem jih prebrala v zadnjih dvanajstih mesecih, poiskala tiste, ki so me najbolj navdušile.

Če si že naročen/-a na moje novice, si o njih lahko bral/-a v decembrskem sporočilu, v nadaljevanju pa knjižna priporočila, med katerimi gotovo najdeš kakšno idejo za branje v novem letu, opremljam še s slikami naslovnic in povezavami za nakup.

Prav si prebral/-a – pisatelji ne le pišemo, temveč tudi veliko beremo.

Pravzaprav bi moralo biti kar prepovedano biti pisatelj, če ne bereš knjig drugih. Hecam se, ampak priznajmo si, da nas branje resnično ogromno nauči o pisanju. In to ne glede na to, ali so knjige napisane odlično ali slabo, prav iz vsake lahko potegneš kakšen nauk in ga uporabiš pri svojih zgodbah.

V letu 2024 sem si pri branju drznila precej zapustiti svojo cono udobja. Na koncu leta sem ugotovila, da sem manj brala romance in se večkrat navduševala nad »temačnejšimi« zgodbami.

Tudi če žanri, ki jih naštevam, niso tvoji najljubši, te povabim, da kateremu izmed naslovov vseeno daš priložnost.

Naslednje knjige so me med vsemi, ki sem jih prebrala v letu 2024, najbolj navdušile (razvrščene so naključno):

Marsovec (Andy Weir)

(Knjigo najdeš v knjigarnah Felix, žal pa je na njihovi spletni strani nisem našla.)

Sci-fi, žanr, ga nikoli ne berem. Ampak tole knjigo res priporočam vsem, tudi če nimate radi znanstvene fantastike. Je čisto lahka, napisana v obliki dnevniških zapisov, huronsko smešna in tudi zelo napeta zgodba o tipu, ki ga odprava po nesreči pusti samega na Marsu. Zgodba o tem, da se nikoli ne smeš predati. Potem sem pogledala še film, ki pa se lahko kljub odlični igralski zasedbi z Mattom Damonom na čelu samo skrije pred knjigo.

Igranje z ognjem (Tess Geritsen)

(Knjigo najdeš pri Mladinski knjigi.)

Psihološko-zgodovinski triler (ali nekaj takega). Ta knjiga me je navdušila s svojo perfektnostjo. Vse mi je štimalo – tudi z mojega pretirano analitičnega pisateljskega vidika. Vsaka stvar je bila omenjena z razlogom oziroma, kot se reče: “vsi revolverji so bili sproženi”. Branje je bilo zanimivo in ves čas napeto, poleg tega je bil tudi zaključek zgodbe, ki me pri knjigah največkrat razočara, v tej knjigi za moj okus perfekten.

Tako popolno (Colleen Hoover)

(Knjigo najdeš pri Felixu.)

Sodobna romanca, ampak netipična. Govori o paru, ki je že dolgo skupaj. Poročena sta, popolna drug za drugega, samo nečesa, česar si tako želita, ne moreta imeti – otroka. Colleen Hoover ne odgovarja vsem, meni pa je všeč predvsem zaradi aktualnih nelahkotnih tem, katerih se loteva v svojih “lahkotnih” romanih. Doslej sem še vse njene prebrala na dušek, tudi tole – ob njej pa sem celo na glas jokala na plaži. Res čustveno, čudovito branje.

Sveža voda za rože (Valerie Perrin)

(Knjigo najdeš pri založbi Vida.)

Ne znam je žanrsko uvrstiti – veliko je skrivnostnosti, tudi romanca je posredi. Moje najljubše odkritje tega leta. Najdebelejša od vseh, ampak se ni poznalo, pogoltnila sem jo in uživala v vsaki strani branja. Govori o čuvajki pokopališča, ki pozna ogromno človeških zgodb in usod, tista najbolj zanimiva in skrivnostna pa je prav njena. Zgodba o ljubezni, izgubi, in ne nazadnje tudi o tem, kako te lahko sreča vedno znova poišče.

Solze, ki jih ni (Mojca Rudolf)

(Knjigo najdeš pri Mojci Rudolf.)

Zgodovinsko-sodobni triler. Še ena skrivnostna zgodba, te so mi bile letos res pisane na kožo. Napisan je iz perspektive treh žensk, katerih usode so na videz nepovezane – ampak ali so res? Skupni imenovalec vseh treh pa je Irska in tamkajšnja temna (še ne tako nedavna) zgodovina, povezana z magdalenskimi domovi. Če boš prebrala, ti potem priporočam še film Sestre magdalenke iz leta 2002 – tudi ta je odličen in presunljiv, enako kot zgodba Mojce Rudolf.

Črni princ (Irena Svetek)

(Knjigo najdeš pri založbi Beletrina.)

Kriminalni roman. Črni princ je zadnji del trilogije, v kateri me je prvi del navdušil, drugi del pa niti ne in če ne bi imela vseh treh doma, verjetno sploh ne bi nadaljevala z branjem. To pa bi bila velika škoda, kajti Črni princ je po mojem skromnem mnenju daleč najboljša knjiga kriminalne trilogije Irene Svetek. V njem pisateljica poseže po čisto osebni zgodbi detektiva Mia Aurellija, zgodbo pa popisuje na način, da ni niti za en droben trenutek dolgočasna. Odlična knjiga, zaradi katere se kar strinjam z oglasom, ki mi jo je prodal: Irena Svetek je slovenska kraljica kriminalk.

Ljubezen, teoretično (Ali Hazelwood)

(Knjigo najdeš pri Felixu.)

Ljubezenski roman. No, končno en dobri stari “navadni” ljubezenski roman. Ljubezen, teoretično govori o teoretični fizičarki in neznansko čednemu eksperimentalnemu fiziku, pri katerem se glavna junakinja poteguje za svojo prvo dobro, normalno plačano službo. Zoprno naključje je le to, da je točno ta fant tudi starejši brat ene izmed njenih strank v njenem postranskem poslu, v katerem prevzema vlogo lažne punce za svoje naročnike. Seveda se zaplete in seveda postane neznansko seksi.

*

To je bil moj knjižni potep skozi leto 2024. Če se katero izmed mojih priporočil znajde na tvojem seznamu za leto 2025, mi sporoči, kako ti je bila knjiga všeč 😊

*

Želiš biti na tekočem? Klikni tukaj in se prijavi na moje e-novice »