Letos kupujem darila, ki trikrat osrečijo!
Enako bi moralo biti z darili, podarjati bi jih morali samo in izključno zato, ker tako hočemo, ne ker se to od nas pričakuje. Pa se pogosto zgodi – tudi meni, brez skrbi –, da »moraš« nekaj kupiti in potem pristaneš v trgovini v zadnjem trenutku in kupiš nekaj, kar ni všeč niti tebi, pojma nimaš, ali bo všeč obdarovancu, važno, da nekaj imaš in da nekaj daš. Bljah, kakšen grd priokus ima takšno darilo. Zadnjič sem po naključju po radiu ujela praznični nasvet Ženske leta 2017, Mirele Čorić, ki je rekla nekaj takega kot: »Ne obremenjujte se z darili. Čez deset, petnajst let nihče več ne bo vedel, kaj je dobil za božično darilo leta 2017.« In kako res je to! Pojma nimam, kaj sem dobila za darilo pred desetimi leti. Hudirja, še za lansko leto se ne spominjam! Še kako dobro pa se spomnim, kako sem se počutila skoraj na čisto vsak božični večer, odkar sem živa. Še kako imam v spominu toplino in ljubezen, ki sem jo vedno znova čutila v krogu družine. Še zdajle vonjam vonj po kadilu in v kosteh čutim tisti občutek tradicije, ki pripada generacijam daleč pred mojo. Čutim objem in stisk roke od vsakega posebej, in čutim vznemirjenje tik pred razkritjem, kdo od družinskih članov bo letos moj »skrivnostni Božiček«. Vse to je tisto, zaradi česar se vsako leto znova veselim božiča in zaradi česar že v začetku decembra navijam božične pesmi ter gledam Pravzaprav ljubezen. Ne zaradi daril, lepo vas prosim. Ampak! Nisem proti obdarovanju, oh ne, kje pa. Pravzaprav verjamem, da tudi darila lahko prav simpatično pripomorejo k toplini pod božičnim drevescem, ampak ne vsa. Rada imam darila, ki so ovita v ljubezen. rada imam drobne pozornosti, ki se ne bahajo, ki niso povračilo in ne pričakujejo povračila. Rada imam darilo z namenom, darilo, ki je bilo 200-odstotno kupljeno (ali narejeno!) z mislijo NAME, ne na budget, ne na priložnost, ne na to, da slučajno ne bi prišel praznih rok. Čeprav vem, da tudi sama velikokrat kupim darilo prav zaradi tega zadnjega. Ne, nisem imuna na družbena pričakovanja. Vendarle pa sem se za letos odločila, da bom poskusila čisto vsa svoja darila oviti v ljubezen! Kako? Tako, da bom z njimi vsaj trikrat osrečila. Letos kupujem izdelke majhnih domačih ustvarjalcev. Letos kupujem od oseb, ne od trgovcev. Kupujem od tistih, ki jih osrečim z nakupom pri njih. Potem osrečim sebe, ker lahko nekaj podarim iz srca in ne nazadnje osrečim tudi tistega, ki mu je darilo namenjeno. Ker se čuti, da je v njem ljubezen. In če ne kupujem od ustvarjalcev, potem kupujem knjige, če se le da, tiste v slovenščini. Tukaj sem malo sebična, priznam, ker kar dvakrat osrečim sebe. Najprej sebe, ker prispevam k višjemu cilju – k obstoju slovenske knjige (ki ni tako samoumeven, kot mislijo mnogi) –, nato spet sebe, ker lahko nekaj dam iz srca, in nazadnje seveda svojega obdarovanca. Trikrat sreča v enem darilu, kaj pa to? Upam, da mi uspe, in upam, da bodo moji obdarovanci pod to objavo že kmalu začeli objavljati srčke, hihi 🙂 Do takrat pa naj vam služi moj mini seznamček slovenskih ustvarjalcev, od katerih sem kaj kupila ali pa so se vsaj uvrstili v ožji izbor. Vabljeni, da v komentarju objavite tudi svoje trgovinice in svoje ideje. Bi podarila drobne uhančke, narejene z ljubeznijo in natančnostjo? Obišči Brlogarko. Ne boš verjela, kakšnih oblik se je domislila, nekateri so celo v obliki piškotov Domaćica 😀 (Hvala Klari za priporočilo!) Imaš mogoče rajši kaj personaliziranega? Karin (Madebykaky.si) ti domiselno poslika skodelico, flaško ali otroški bodi! Bi mogoče nekaj navdihujoče barvitega? Obišči Stankino trgovino Lady Art Talk na Etsyju. Ni pomembno, za kaj se odločiš, za prelep nakit ali čudovito sliko, čisto vse je tako polno barv in sporočil! Si morda za kaj sešitega ali pa bi napisala personalizirano ročno izdelano voščilnico? Obišči trgovino Sandre in njene prijateljice Unikatni izdelki Kiss. Če si za knjige, obišči spletno trgovino B. L. Pride – avtorici (Slovenki!) sta pred kratkim izdali predelano pravljico, ki je kot nalašč za praznično darilo. Res lepo darilo je tudi rokovnik. Našla sem kar nekaj Slovenk, ki se ukvarjajo s tem, vendar bom izpostavila samo Ustvarjam sanjsko leto Aneje Štrukelj. Zakaj? Ker jo spremljam že več let, in predvsem ker je rokovnik napisan v slovenščini. Včasih me prav zaboli, ko mi kdo reče, da je vajen brati v angleščini in da mu slovenščina preprosto ne teče lepo. Kako ne, ko pa je slovenščina jezik pesnikov?
*
Želiš biti na tekočem? Klikni tukaj in se prijavi na moje e-novice »
Če ti je napisano všeč, ne pozabi deliti z vsemi, ki bi jih lahko zanimalo. Hvala 🙏