Opis

Gospodični glavni junakinji bi na trenutke z veseljem prisolila dve vzgojni okrog ušes, hkrati pa je s svojo neposredno iskrenostjo tako zabavna in simpatična! Bralka Klara

Razplet s sivo damo sploh ni bil tak, kot sem si prvotno naslikala v mislih, temveč še boljši! Bralka Petra

Še nisi prepričana? Predstavljaj si, da si knjigo otipala in – mmm! – povohala, nato pa jo odprla na prvi strani.

Tole boš prebrala ↓

Lilo je kot iz škafa, zato mi lepi rdeči dežnik ni bil kaj prida v pomoč. V čevljih sem že čutila mokroto, ko sem stopala po pločniku, preko katerega se je voda valila kot kak gorski hudournik. Pa prav danes, pa prav zdaj, sem si v mislih ponavljala, ko sem s svojimi edinimi – a zdaj že uničenimi – salonarji čmokala po razmočenem asfaltu.

Hitela sem na razgovor za novo službo. Ni bil prvi v letošnjem letu, o, ne, kje pa! Nisem slovela ravno kot oseba, ki bi znala obdržati službo. Ali moškega. Edina stalnica v mojem življenju je bila moja raztresena duša, ki ni nikoli vedela, kam jo bo odneslo naslednji dan. Človek bi si mislil, da ni nič narobe, če živim za sedanji trenutek in se ne obremenjujem s tem, kaj bo jutri. Ampak v resnici ni bilo čisto tako. Še kako me je skrbelo, kaj bo jutri. Bom še imela dovolj za najemnino? Bom imela za hrano? Si bom lahko kupila nove salonarje?

S tem, da nimam sreče z moškimi, sem se pri svojih šestindvajsetih že nekako sprijaznila, a počasi sem imela dovolj tega, da sem vsake tri mesece menjala službo.

»Kako, da se mi to kar naprej dogaja?« sem se obupana tolkla po glavi, ko so me nazadnje odpustili.

Iva, moja sostanovalka in najboljša prijateljica, me je pogledala, kot bi ji ravnokar rekla, da še vedno verjamem v dedka Mraza.

»Saj se hecaš, kajne?« je roke uprla v boke. »Lana, jezikaš! In svojeglava si. In nepodredljiva. Popolnoma nepodredljiva. Mislim, da bi te še dalajlama odpustil, če bi denar iz blagajne delila svojim sodelavcem.«

»To je bilo lani. In sploh si je tisti trapasti skopuh to popolnoma zaslužil. Kopal se je v denarju, medtem ko so bili njegovi natakarji na minimalcih! Še enkrat bi naredila isto.«

»Ampak, Lana, bil je vendar tvoj šef! Sploh pa si tudi letos naredila nekaj neumnosti. Samo pomisli, prejšnjemu šefu si rekla, da je poročen s puhloglavko. In tokrat si v slaščičarni gostom glasno razlagala, da tortice niso sveže, ter jih pošiljala h konkurenci. Kaj ti je vendar bilo?!«

»Vse to je bilo čisto res! Žena prvega je bila res prava kokoš. In tortice res niso bile sveže. Res ne, Iva!«

»Verjamem, ampak odganjala si stranke! Menda si ne misliš, da bi lahko na tak način kjer koli obdržala službo? Moraš se spremeniti, Lana, sicer ti trda prede.«

​

Iz romana Sabine Štrubelj Siva dama

Dodatne informacije