Mesec: oktober 2017

Poleg tega, da neskončno uživam, ko pišem in ustvarjam in svojo domišljijo bruham na papir (ali pa računalniški zaslon) in poleg tega, da čutim, kako vame nenehno padajo nekakšna sporočila, ki mi ne dajo miru, dokler jih ne delim s svetom, ste tukaj še ve. Zadnjič sem v intervjuju Saši povedala, kako pomembne ste zame bralke, kako me ženete dalje. Res me. Od samega začetka se v pisanju počutim tako podprto z vseh strani, kot se v življenju nisem še nikoli. Kot da bi cel svet samo čakal, da začnem, da nekaj napišem, da nekaj objavim in kot da bi cel svet, ko se je to vendarle zgodilo, dahnil: »Končno.« Podprto sem se počutila, ko ste mojo zgodbo z veliko premočjo izglasovale za najboljšo Onino zgodbo 2013. Podprto sem se počutila, ko je med odločanjem o izdaji Hotela Lavande sodelavčeva žena prva prebrala besedilo in bila tako navdušena, da je navdušila še moža (ki je potem uredil malo višjo naklado, kot so mi jo prvotno namenili ;)). In podprto se počutim zadnje mesece ob rojevanju in predvsem po rojstvu Sive dame. Kot da bi me angelčki z vašimi obrazi in profilnimi slikami na svojih rokah ponesli gor nekam, v nebo. Hvala, ker mi ne pustite pozabiti, zakaj to delam. To delam za tiste, ki imate svoje sanje, pa ne verjamete vedno, da jih je mogoče živeti. Za tiste, ki pravite, da vas navdihujem s svojo srčnostjo. Za tiste, ki potrebujete tak zagon, kot ga ve dajete meni! To delam za tiste, ki me priporočate vsem prijateljicam, ki jim namesto rož za rojstne dneve pri meni kupujete knjige, za tiste, ki me tako goreče priporočate po družbenih omrežjih! To delam za tiste, ki že od osnovnošolske bralne značke naprej niste nobene knjige prebrale do konca, potem ste pa pogoltnile Hotel Lavando, Sivo damo pa še prav posebej. To delam za tiste, ki me spravite v jok s sporočilom: Ne poznam te, Sabina, ampak te spremljam na Facebooku in se mi zdiš res krasna punca, zato te hočem podpreti z nakupom! To delam za tiste, ki niste verjele v slovenske avtorje, in zdaj pravite, kako vesele ste, ker ste mi dale priložnost. To delam za tiste, ki mi tako preprosto in tako ganljivo pravite: Sabina, hvala ker pišeš, zame in za vse nas. To delam za tiste, ki kupite mojo knjigo, potem jo pa poleti vzamete s seboj na morje in mi delate reklamo po celem kampu! To delam za tiste očije, ki hčerkam vzamejo knjigo, jo pogoltnejo, potem jih pa sprašujejo: A bo kaj kmalu še kaj od tiste avtorice? 😀 To delam za tiste, ki delajo v medijih in v knjižnicah in v šolah ter mi dajejo priložnosti, da se predstavljam, predvsem pa da se srečujem z vami! In ne nazadnje, draga moja, to delam zato, ker v to tako prekleto verjamem. Verjamem, da je čas za drugačen svet, verjamem, da je čas za ljudi, ki opravljajo delo svojega srca. In verjamem, da bo počasi treba priznati, kako zelo smo povezani in kako zelo smo si med seboj podobni. Priznati, da ni ločenosti, da ni elit, da smo vsi le dušice, ki iščejo svojo pot, svoje veselje, svojo strast. In verjamem še nekaj … da smo drug drugemu pri tem lahko v navdih in oporo, ne pa v spotiko in oviro. Je še kaj čudno, da sem se odločila del zaslužka nameniti tebi namesto knjigarnam? Hvala, ker si – pa če mi le tiho slediš in me podpiraš v srcu ali pa če si glasna (in si morda prispevala tudi kaj od zgoraj naštetega). HVALA TI. Brez tebe – mene ni.

*

Želiš biti na tekočem? Klikni tukaj in se prijavi na moje e-novice »

Če ti je napisano všeč, ne pozabi deliti z vsemi, ki bi jih lahko zanimalo. Hvala 🙏